{"id":5250,"date":"2026-03-20T22:14:33","date_gmt":"2026-03-20T22:14:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.cptarvisio.it\/?page_id=5250"},"modified":"2026-06-08T18:39:57","modified_gmt":"2026-06-08T18:39:57","slug":"chiesa-camporosso","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cptarvisio.it\/sl\/chiesa-camporosso\/","title":{"rendered":"\u017dabnice"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\n
\n

\u017dabnice<\/strong><\/strong>
<\/h1>\n\n\n\n

\u017dabnice<\/p>\n\n\n\n

Saifnitz<\/p>\n\n\n\n

Cjamparos<\/p>\n\n\n\n

Prafara Svetega Egidija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Temelje prafare Sv. Egidija je postavil bamber\u0161ki \u0161kof Oton med letoma 1106 in 1139. Bila je pra\u017eupnija v Kanalski dolini in je kot taka ostala naslednja tri stoletja. Bila je tudi mati\u010dna \u017eupnija vseh drugih \u017eupnij v dolini. Leta 1471 je bila ponovno zgrajena in posve\u010dena.<\/p>\n\n\n\n

Triladijska cerkev s poznogotsko poligonalno apsido in grebenastim kri\u017enim obokom ima zvonik \u010debulaste oblike iz leta 1769.<\/p>\n\n\n\n

Na stropu so freske iz 18. stoletja, na stenah pa freske s prizori Kristusovega bi\u010danja in kri\u017eanja. Cerkev hrani lesen kip Sv. Egidija. Po potresu leta 1976 so stare orgle popravili in jih \u0161e danes uporabljajo. Prafara \u017dabnic je bila ve\u010d stoletij sede\u017e dekanije Kanalske doline, ki se je pozneje preimenovala v Dekanijo Trbi\u017e.<\/p>\n\n\n\n

Nedeljske svete ma\u0161e, ki jih darujejo v italijan\u0161\u010dini, vklju\u010dujejo nekatere dele v sloven\u0161\u010dini. V cerkvi je \u0161e vedno mogo\u010de videti kri\u017eev pot s slovenskimi napisi.<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Urniki Ma\u0161
<\/strong>:<\/h4>\n\n\n\n

Ponedeljek<\/strong>: 18.00

Torek<\/strong>: 18.00

\u010cetrtek<\/strong>: 18.00

Sobota<\/strong>: 18.30

Nedelja<\/strong>: 10.00
<\/p>\n\n\n\n

Prazniki in godovi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Sveti Egidij (1. september)<\/p>\n\n\n\n

Sveti Jo\u017eef (18. marec)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Podru\u017eni\u010dne cerkve<\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svete Doroteje<\/p>\n\n\n\n

Svete Vi\u0161arje
<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
guarda le immagini<\/summary>\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/details>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n

<\/h1>\n\n\n\n

Cerkev Svete Doroteje v zaselku Filja<\/strong>
<\/strong><\/strong>
<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cerkvica je posve\u010dena Sveti Doroteji in se nahaja v zahodnem delu \u017dabnic, imenovanem Filja. Njene temelje so postavili na hrib\u010dku med koncem 14. in za\u010detkom 15. stoletja. Cerkev, ki so jo po potresu leta 1976 obnovili, ima tudi preddverje. V notranjosti hrani zelo zanimive freske, o\u010darljive in hkrati precej krvave, saj pripovedujejo o bole\u010dih dogodkih v izrazito alpskem slogu.<\/p>\n\n\n\n

Struktura je zgrajena v koro\u0161kem alpskem gotskem slogu. Opremljena je z ve\u010dbarvnim marmornatim oltarjem, tabernakljem in ostanki starih orgel, ki naj bi pri\u0161li iz sveti\u0161\u010da na Svetih Vi\u0161arjah. Freska na stropu glavne ladje je iz 19. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

URNIKI MA\u0160:<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

–<\/p>\n\n\n\n

Prazniki in godovi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sveta Doroteja (6. februar)

<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n

<\/h1>\n\n\n\n

Marijino sveti\u0161\u010de na Svetih Vi\u0161arjah<\/strong>
<\/strong><\/strong><\/strong><\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Marijino sveti\u0161\u010de na Svetih Vi\u0161arjah imenujejo tudi Sveti\u0161\u010de treh narodov<\/em>, saj ga vsako leto obi\u0161\u010dejo romarji iz sosednje Slovenije, avstrijske Koro\u0161ke ter Furlanije-Julijske krajine. Po ustnem izro\u010dilu naj bi bila kapelica na Svetih Vi\u0161arjah zgrajena leta 1360, vendar danes o njej ni ve\u010d sledu. Okoli leta 1600 so dogradili zakristijo, zvonik in stranski ladji, v katerih sta kapelici. V tem \u010dasu so okrog sveti\u0161\u010da zgradili tudi vas z zaveti\u0161\u010di za romarje.<\/p>\n\n\n\n

Po razli\u010dnih ujmah, ki so po\u0161kodovale sveti\u0161\u010de ter po bombardiranju med prvo svetovno vojno, ko je bilo popolnoma uni\u010deno, so ga leta 1924 ponovno zgradili in posvetili. Po potresu leta 1976 so sveti\u0161\u010de znova obnovili. Od stare opreme se je ohranil le Marijin kip z Detetom, delo avstrijske \u0161ole iz gotskega obdobja. Poslikave v notranjosti cerkve in na slavoloku je leta 1930 ustvaril slovenski slikar Tone Kralj.<\/p>\n\n\n\n

\n
lokacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Za informacije o odpiralnem \u010dasu, urnikih ma\u0161 in godovih obi\u0161\u010dite spletno stran<\/strong><\/strong><\/strong> lussari.eu<\/a>
<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017dabnice \u017dabnice Saifnitz Cjamparos Prafara Svetega Egidija Temelje prafare Sv. Egidija je postavil bamber\u0161ki \u0161kof Oton med letoma 1106 in 1139. Bila je pra\u017eupnija v Kanalski dolini in je kot taka ostala naslednja tri stoletja. Bila je tudi mati\u010dna \u017eupnija vseh drugih \u017eupnij v dolini. Leta 1471 je bila ponovno zgrajena in posve\u010dena. Triladijska cerkev […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_locale":"sl_SI","_original_post":"https:\/\/www.cptarvisio.it\/?page_id=4802","footnotes":""},"class_list":["post-5250","page","type-page","status-publish","hentry","sl-SI"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t