{"id":5261,"date":"2026-03-20T22:32:05","date_gmt":"2026-03-20T22:32:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.cptarvisio.it\/?page_id=5261"},"modified":"2026-03-23T13:50:59","modified_gmt":"2026-03-23T13:50:59","slug":"chiese-di-tarvisio","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cptarvisio.it\/sl\/chiese-di-tarvisio\/","title":{"rendered":"Trbi\u017e"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\n
\n

Trbi\u017e<\/strong><\/strong><\/strong><\/h1>\n\n\n\n

Tarvis<\/p>\n\n\n\n

Trbi\u017e<\/p>\n\n\n\n

Tarvis<\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svetega Petra in Pavla<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svetega Petra in Pavla<\/strong> na Trbi\u017eu<\/strong> stoji na Trgu Unit\u00e0<\/strong>. Zgradili so jo leta 1445<\/strong>, dogradili pa leta 1960<\/strong>. Stavba izstopa kot primer utrdbene alpske cerkve<\/strong>: v preteklosti je bila obdana z obzidjem in opremljena s tremi obrambnimi stolpi<\/strong>, od katerih sta se ohranila dva. Prestala je tur\u0161ki vpad leta 1478<\/strong>, vendar so jo leta 1492<\/strong> po\u017egali.<\/p>\n\n\n\n

Poslopje ima gotsko ladjo<\/strong> z baro\u010dnima stranskima kapelama<\/strong>. Freske iz 16. stoletja<\/strong> so domnevno delo mojstrov iz Beljaka<\/strong>; med njimi so tudi poslikave Thomasa von Villacha z bibli\u010dnimi prizori, kot so Oznanjenje, Rojstvo in Vstajenje. V apsidi najdemo fresko Karla V. na konju<\/strong> (1532), ve\u010dbarvni oltar iz leta 1728<\/strong>, leseni kor iz 17. stoletja<\/strong> ter oltar iz 14. stoletja<\/strong> z upodobitvijo kronanja Device Marije.<\/p>\n\n\n\n

Druge freske prikazujejo prizore iz evangelija ter pogled na Trbi\u017e v 16. stoletju<\/strong>, ki potrjuje obrambno vlogo cerkve, zgrajene kot zaveti\u0161\u010de pred tur\u0161kimi upadi<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Na pro\u010delju je ohranjena freska Sv. Kri\u0161tofa. Na zunanjih stenah cerkve je mogo\u010de videti \u0161tevilne nagrobne napise trbi\u0161kih plemi\u0161kih dru\u017ein z gotskimi epigrafi ter ve\u010d figur, ki so ostanki starega pokopali\u0161\u010da; to je izginilo po poznej\u0161ih obnovitvenih delih.<\/p>\n\n\n\n

V notranjosti cerkve se nahajajo baro\u010dni oltarji, lesene stolice, nagrobni kamni in pri\u017enica. Bogoslu\u017eje poteka v italijan\u0161\u010dini, ob\u010dasno tudi v nem\u0161\u010dini. V cerkvi je ponovno na ogled kri\u017eev pot
<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

URNIKI MA\u0160:<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

Sreda \u2013 18.00<\/p>\n\n\n\n

Petek \u2013 18.00<\/p>\n\n\n\n

Nedelja \u2013 8.00, 11.00, 18.00<\/p>\n\n\n\n

Prazniki in godovi<\/p>\n\n\n\n

Sveta Peter in Pavel (29. junij)
<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
guarda le immagini<\/summary>\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/details>\n\n\n\n

Podru\u017eni\u010dne cerkve<\/h2>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n

Kokova
<\/h1>\n\n\n\n

Guggau<\/p>\n\n\n\n

Kokova<\/p>\n\n\n\n

Cocau<\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svetega Miklav\u017ea<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cerkev je bila \u017eupnijska do leta 1986. Po virih naj bi bila zgrajena sredi 14. stoletja, po naro\u010dilu bamber\u0161kega \u0161kofa Eberharda I. Sprva jo je sestavljala le velika ladja, nato pa so jo ve\u010dkrat preuredili in dogradili. Pozneje so ji dodali \u0161e poligonalni prezbiterij in zvonik.<\/p>\n\n\n\n

Ta cerkev je zanimiva tudi zaradi dogodkov povezanih s kme\u010dkimi puntarji in bitkami proti Turkom. Cerkev Sv. Miklav\u017ea je prvi primer obzidane cerkve (utrdbe) v Kanalski dolini, ki je tamkaj\u0161nje prebivalstvo varovala pred napadi, zasedbami in obleganji.<\/p>\n\n\n\n

V notranjosti hrani cikel fresk Kristusovega trpljenja, ki je delo furlanske delavnice; prizora pohoda in poklona Svetih treh kraljev, ki sta delo nem\u0161kega avtorja; ter upodobitev Sv. Miklav\u017ea s tremi zlatimi kroglami, ki jo je ustvaril slikar severne \u0161ole iz 15. stoletja. Med kipoma zavetnika je najdragocenej\u0161i kipec iz 14. stoletja. Na zunanji fasadi je pritrjen leseni kri\u017e.<\/p>\n\n\n\n

Med obnovo cerkve so pod zvonikom odkrili kripto, v kateri so na\u0161li okostja pribli\u017eno tristo mo\u017e. Morda gre za posmrtne ostanke kmetov, ki so se 27. julija 1478 pod vodstvom \u00bbnekega Matja\u017ea\u00ab uprli tur\u0161ki vojski pod poveljstvom Iskenderja Pa\u0161e, a so zaradi \u0161tevil\u010dne premo\u010di Turkov podlegli. Nekateri lik tega Matja\u017ea povezujejo s kraljem Matja\u017eem, legendarnim junakom slovenske tradicije.<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

URNIKI MA\u0160:<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

Sobota \u2013 17.00<\/p>\n\n\n\n

Prazniki in godovi<\/p>\n\n\n\n

Sveti Miklav\u017e (6. december)
<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
guarda le immagini<\/summary>\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/details>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n

Rute<\/h1>\n\n\n\n

Greuth<\/p>\n\n\n\n

Rute<\/p>\n\n\n\n

Rutis<\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svetega Antona<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Rutah, v kraju Oltreacqua, se na samotni legi nahaja majhna cerkvica Sv. Antona. V notranjosti hrani leseni oltar iz konca 18. ali za\u010detka 19. stoletja z lesenim kipom Sv. Antona z Detetom iz 17. stoletja. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

URNIKI MA\u0160:<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

–<\/p>\n\n\n\n

Prazniki in godovi<\/p>\n\n\n\n

Sveti Anton (13. junij)<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n

TSpodnji Trbi\u017e<\/strong>
<\/strong><\/h1>\n\n\n\n

Untertarvis<\/p>\n\n\n\n

Spodnji Trbi\u017e<\/p>\n\n\n\n

Tarvis Bas<\/p>\n\n\n\n

Cerkev Loretske Device Marije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slikovita baro\u010dna cerkev Loretske Device Marije na Spodnjem Trbi\u017eu je bila namenjena tamkaj\u0161njim prebivalcem. V 19. stoletju so jo preuredili po po\u017earu, v 20. stoletju pa obnovili.<\/p>\n\n\n\n

Cerkev je leta 1689<\/strong> dala zgraditi stara trbi\u0161ka plemi\u0161ka dru\u017eina von Rechbach<\/strong>. Gre za prefinjen primer baro\u010dne umetnosti<\/strong>, cerkev je bogato okra\u0161ena s freskami umetnikov onstran Alp, z nekaj italijanskimi vplivi.<\/p>\n\n\n\n

Med najbolj dragocenimi deli so slike na plo\u0161\u010di iz leta 1520<\/strong>, ki upodabljajo u\u010dence<\/strong>, Oznanjenje<\/strong> in Obiskanje<\/strong>. Poleg njih so prisotne \u0161e slike iz 17. stoletja<\/strong> ter glavni oltar<\/strong>, posve\u010den Loretski Devici Mariji<\/strong>, s pozla\u010denimi okraski in kipom \u010crne Marije z Detetom<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Celoten skupek upodobitev se osredoto\u010da na Marijino vnebovzetje, pri \u010demer izstopata eleganca in vizualna skladnost.<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

URNIKI MA\u0160:<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

–<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
guarda le immagini<\/summary>\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/details>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n

Fli\u010dl<\/h1>\n\n\n\n

Flitschl<\/p>\n\n\n\n

Flit\u0161elj<\/p>\n\n\n\n

Ple\u00e7<\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svetega Filipa in Jakoba<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V kraju Fli\u010dl (it. Plezzut, nem. Flitschl) stoji cerkev, posve\u010dena Svetima Filipu in Jakobu, iz 17. stoletja. Verjetno je cerkev starej\u0161a. V notranjosti se nahaja baro\u010dni oltar Sv. Mavra in Kri\u0161tofa.<\/p>\n\n\n\n

V preteklosti je bil v cerkvi ohranjen tudi Fl\u00fcgelaltar<\/em> (krilni oltar) iz leta 1514, s podobama obeh svetnikov, zavetnikov rudarjev in potnikov. To mojstrovino renesan\u010dnega slikarstva na Koro\u0161kem danes hrani \u0160kofijski muzej v Celovcu.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

URNIKI MA\u0160:<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

–<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
guarda le immagini<\/summary>\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/details>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n

Centralni Trbi\u017e
<\/h1>\n\n\n\n

Mittertarvis<\/p>\n\n\n\n

Srednji Trbi\u017e <\/p>\n\n\n\n

Tarvis Centrale<\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svetega Mihaela na Centralnem Trbi\u017eu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cerkev Svetega Mihaela so otvorili leta 1940 v osr\u010dju Centralnega Trbi\u017ea, nedale\u010d od \u017eelezni\u0161ke postaje, okoli katere je zrasla vas. Njeno zgraditev je omogo\u010dil trud takratne \u017eelezni\u0161ke milice, ki jo je podpiralo mnogo krajevnih prebivalcev, v duhu mo\u010dnega ob\u010dutka skupnosti in ljudske soudele\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Poslopje enostavne zasnove so zgradili iz rde\u010dih opek, kar daje cerkvi umirjeno in skromno vzdu\u0161je. V notranjosti hrani omembe vreden mozaik Svetega Mihaela, ustvarjen po znani sliki Guida Renija, ki gospodari nad apsido z mogo\u010dnostjo in duhovnostjo. Na tleh se nahajata \u0161e dva mozaika iz dvajsetih let prej\u0161njega stoletja pod fa\u0161izmom, ki izra\u017eata zapleteno zgodovinsko in umetni\u0161ko prepletanje kraja.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav arhitektonsko enostavna, predstavlja ta cerkev pomembno referen\u010dno to\u010dko za tamkaj\u0161njo skupnost, ki se kot znamenje vere, zgodovinskega spomina in krajevne identitete skladno vklju\u010duje v okvir \u017eelezni\u0161ke vasi.<\/p>\n\n\n\n

\n
LOKACIJA<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

URNIKI MA\u0160:<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

–<\/p>\n\n\n\n

Prazniki in godovi<\/p>\n\n\n\n

Sveti Mihael nadangel (29. september)<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
guarda le immagini<\/summary>\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/details>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Trbi\u017e Tarvis Trbi\u017e Tarvis Cerkev Svetega Petra in Pavla Cerkev Svetega Petra in Pavla na Trbi\u017eu stoji na Trgu Unit\u00e0. Zgradili so jo leta 1445, dogradili pa leta 1960. Stavba izstopa kot primer utrdbene alpske cerkve: v preteklosti je bila obdana z obzidjem in opremljena s tremi obrambnimi stolpi, od katerih sta se ohranila dva. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_locale":"sl_SI","_original_post":"https:\/\/www.cptarvisio.it\/?page_id=4903","footnotes":""},"class_list":["post-5261","page","type-page","status-publish","hentry","sl-SI"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t