Žabnice

Žabnice

Saifnitz

Cjamparos

Prafara Svetega Egidija

Temelje prafare Sv. Egidija je postavil bamberški škof Oton med letoma 1106 in 1139. Bila je pražupnija v Kanalski dolini in je kot taka ostala naslednja tri stoletja. Bila je tudi matična župnija vseh drugih župnij v dolini. Leta 1471 je bila ponovno zgrajena in posvečena.

Triladijska cerkev s poznogotsko poligonalno apsido in grebenastim križnim obokom ima zvonik čebulaste oblike iz leta 1769.

Na stropu so freske iz 18. stoletja, na stenah pa freske s prizori Kristusovega bičanja in križanja. Cerkev hrani lesen kip Sv. Egidija. Po potresu leta 1976 so stare orgle popravili in jih še danes uporabljajo. Prafara Žabnic je bila več stoletij sedež dekanije Kanalske doline, ki se je pozneje preimenovala v Dekanijo Trbiž.

Nedeljske svete maše, ki jih darujejo v italijanščini, vključujejo nekatere dele v slovenščini. V cerkvi je še vedno mogoče videti križev pot s slovenskimi napisi.

Urniki Maš
:

Ponedeljek: 18.00

Torek: 18.00

Četrtek: 18.00

Sobota: 18.30

Nedelja: 10.00

Prazniki in godovi

Sveti Egidij (1. september)

Sveti Jožef (18. marec)

Podružnične cerkve

Cerkev Svete Doroteje

Svete Višarje

Cerkev Svete Doroteje v zaselku Filja

Cerkvica je posvečena Sveti Doroteji in se nahaja v zahodnem delu Žabnic, imenovanem Filja. Njene temelje so postavili na hribčku med koncem 14. in začetkom 15. stoletja. Cerkev, ki so jo po potresu leta 1976 obnovili, ima tudi preddverje. V notranjosti hrani zelo zanimive freske, očarljive in hkrati precej krvave, saj pripovedujejo o bolečih dogodkih v izrazito alpskem slogu.

Struktura je zgrajena v koroškem alpskem gotskem slogu. Opremljena je z večbarvnim marmornatim oltarjem, tabernakljem in ostanki starih orgel, ki naj bi prišli iz svetišča na Svetih Višarjah. Freska na stropu glavne ladje je iz 19. stoletja.

URNIKI MAŠ:

–

Prazniki in godovi

Sveta Doroteja (6. februar)

Marijino svetišče na Svetih Višarjah

Marijino svetišče na Svetih Višarjah imenujejo tudi Svetišče treh narodov, saj ga vsako leto obiščejo romarji iz sosednje Slovenije, avstrijske Koroške ter Furlanije-Julijske krajine. Po ustnem izročilu naj bi bila kapelica na Svetih Višarjah zgrajena leta 1360, vendar danes o njej ni več sledu. Okoli leta 1600 so dogradili zakristijo, zvonik in stranski ladji, v katerih sta kapelici. V tem času so okrog svetišča zgradili tudi vas z zavetišči za romarje.

Po različnih ujmah, ki so poškodovale svetišče ter po bombardiranju med prvo svetovno vojno, ko je bilo popolnoma uničeno, so ga leta 1924 ponovno zgradili in posvetili. Po potresu leta 1976 so svetišče znova obnovili. Od stare opreme se je ohranil le Marijin kip z Detetom, delo avstrijske šole iz gotskega obdobja. Poslikave v notranjosti cerkve in na slavoloku je leta 1930 ustvaril slovenski slikar Tone Kralj.

Za informacije o odpiralnem času, urnikih maš in godovih obiščite spletno stran lussari.eu